"Etika thaj estetika"

[Zoran Tairovic]

 

Themesko artísto

ETIKA THAJ ESTETIKA KATAR ZORANO TAIROVIĆ

Zoran Tairović palem kandavel o termino artista ande lesko renesansno pherdipe. Multi medij alosko artisto, savo či kamel e felá, ni pharegođaće ačhadi-mata, savo piro alav ramosarda pe lumnjaći artist i-kani nuvera, ando kava intervjuo inkalel ćijaće gín-dimata džikaj save areslo ande pire rodimata, andar godova kaj lesko artistipe si lundževrjamako rodipe palo čačipe. Fundo katar lesko artistipe si perma­nentno thaj bišući komunikacija e kulturava.

 

Kultura si Tumaro kotor andar savo te (jaren Tu­rnare ginduja thaj komunikacija e trujalimava. Sar godova teí¹ jarda?

Me, katar vrjama kana teljardem te džanav pale mande, ćerav kreacija. Dijama godi pe godova kaj kana semas cikno dijam andre ando kaštunoro, phan-dadama thaj gajda garadama katar avrjaluni lumnja thaj poltosardam. Godova sas garanto kaj vi ando avutnipe phandadavama ande varesave amare thana thaj kaj ćerdemas varesavi mungrri lumnja. Ande go-doja vrjama sasma numa trin-štar brša.

 

Godova sas Tumaro varo mothon tumaro dičhipe thaj te inkalen Tumaro gindipe, Tumaro varo komu­ni kacijako?

Ando fundo, godova si jekh kotor katar o phu-člinipe, savo vorta vi šukarel artitikani praksa, andar godova kaj funkcija katar o artisto naj te inkalel dići-mata pe phučimata, no te pučhel. Čhavorro si kova savo inćarel kamipe te pindžarel so majbut, a godo­va, paćav, vi ađes achilo ande mande, a ande godoja vrjama sas vorta thaj putardo pučhipe pale lumnja thaj pale mande, sar vi pale koorespondencija ma-škar mande thaj godoja lumnja.

 

Kozom si pe Tumaro gíndo semno palo artisto te na će reí kompromisurja, te inćarel o trušul pire vrja-mako thaj te ave! anglal leste, te pe kova so akharel pes ciknoforutnipe thaj te inkalel e pučhimata save džan ke godova te čačarelpe lačhi komunikacija thaj dijaloga?

Carra manuša, vorta numa kola save si akhardine pe etika thaj estetika, džanen kaj si kultura thaj po­litika duj jekhutne phrala. Pe sa e standardurja, ande lačhe buhljardine sistemurja, von musaj te džan para­lelno, gajda kaj jećhe phrale savo akharel pes kultura delpe tromalipe te sar vizionari dićhel pe lumnja, a e politikaće, savi si dujto phral, delpe šajipe te šila-vel o drom džike realizacija kasave idejengo. Kasavi khetanimašći bući metamatikane bijanel numa maj-lačhipe. Numaj, diskontinuiteto amalimasko teljarel ande godova momento kana e politika thaj kultura den andre ando disbalanso. Kova so si mande intere­santno si te ćerav nakhavimasko dićhipe pe jekhtune manuša thaj bare globalošće sistemurja. Pe baht, jal pe bibaht, o baro sistemo lićharel e manuše. Numaj, me paćav kaj či musaj te avel gajda. Gindiv kaj o manuš musaj te teljarel, te miškol e rrota katar e po­zitivne, lačhe arlimata, save šaj te ancn te e lumnja avel maj lačhi thaj majšukar.

 

Pe Tumaro gindo čhib kulturako si vi čhib gin-dimasko?

But manuša gindin kaj si artistikani praksa va-reso apstraktnikano thaj kaj ćerelpe bi rindova. Nu­maj, sajekh manuš savo pindžarel majlačhe artisti­kani praksa thaj savo bućarel ando estetikano kotor, džanel kaj si godova but analitikane thaj logikane phanglo sistemo. Gajda, artistipe naštik te avel im­provizacija. Voj si pe jekh vuči matematikani sfe­ra, naeuklidovošći matematikani sfera, savi del neve džanglimata palo jekh fenómeno. Gajda ande mate­matika dur si vorta kotor trujal savo si duj punkturja, a ando naeuklidovosko matematikano sistemo vorta kotor si rrota. Godova sikavel kaj andar averčhande sistemurja šaj te das averčhande inkalimata, te si pale amende semni ideologija, jal vortope, čačipe.

 

Gajda e kultura haravel e stereotipurja thaj bila-čhe gindurja pale vareso so či pindžaras? Pale late si mezura, agor, jal vareso so naštik te naćhel?

Palo artistipe, jal kultura naj ačhadimata, khanči so naštik te naćhelpe, andar godova kaj si e pučhi­mata ande sajekh vrjama inkaldine, čhutine. Sar kaj amen lipardam, e artisturja inkalen pučhimata, no či den inkalimata pe phučimata. Amen džanas vi godo­va kaj si o artistipe thaj e kultura jekh bari sanjardi čhuri, savi majanglal ande totalitaristikane sistemur­ja, ande sistemurja save silen trubulipe te aven šerut-nipe raštrako, si dukhavno punkto. Godole sistemurja kamen te politikane dromeja birinaven godoja bari sanjardi čhuri, a kana godova areselpe, askal prdal o artsitipe thaj kultura khanči naštik te ćerelpes.

mr Zoran Tairović

Kultura si inspiracija savi motivišil sajekh ma-nušes savo kamel te haćarel laće droma, e vurme. Cefal si Tu maro gindo pale godova?

Ande kulturaći historija pindžardo si kaj si sa e bare sistemurja peline andar godova kaj sas artistika-ne prakse thaj gajda po egzemplaro, pala opera Don Karlos katar o Verdi teljarda e revolucija ande Itali­ja. Sar kaj amen džanas kaj artistipe šaj te avel bari inspiracija thaj motivacija palo them. Sostar? Andar godova kaj te lačhe inkalelpe pučhipe, vov najle in-telektualosko thaj naintelektualosko inćaripe, no sile vortope, savo bijanel varesave arlimata.

 

Sostar e artist urja thaj kulturaće mamiš a provo-cirin? Musaj o artisto te reaguil gajda kaj inkalela dićhimata pale godova so thaj sar trubul te ćerelpe vi aver manušende?

Fenómeno katar artisto, majvorta kova so akha-ras artistikani praksa si kaj ando realno than, ande akanutni vrjama, inkalel pučhipe anglal politkano thaj amalimasko čačipe. Pharipe vi kana čhulpe, in­kalelpe kasavo pučhipe, andar godova kaj vo avel provokativno pučhipe thaj leja delpe andre ando ma-škar pharimasko. Pharipe naštik te nakhavclpc kana inkalelpe godova pučhipe ando artistipe, no gajda potencirilpe nakhavipe pharimasko, numaj trubulipe te godova pharipe nakhavelpe. lnkalipe, čhutinipe pučhimatengo ando artistipe avel inicijatori pale but aver amalimašće pharimata.

 

Cefal so mol ipe godolesko?

Ande sajekh vrjama molipe ando artistipe sas kasavo kaj e artisturja, te si inkompatibilne e politi-kane čačimava, sas po agor, pe margina, a džanelpe vi godova kaj o artistipe sile godova šajipe savo sile nomadsko karakteri, khote kaj artistu-jenđe naj mišto, von ćidenpe thaj džan pe aver than.

 

Artisturja indaren o trušul katar amari odi thaj katar e vrjama ande savi trajisaras? Si von pajsarimatari katar e bilačhimata? Kozom si von akhar-dine te inkalen pučhimata kaj majdur, sostar thaj sar?

Artistipe thaj historija katar o arti­stipe, sar vi e historija korkorro nakha-ven thaj denpe godi numa pe reforma-cije, a godova si kole procesurja save drastikane, globalosko arlin o sistemo barvalimatengo, jal sikaven pe arlimata ando sistemo barvalimatengo. Gajda e funkcija katar o artsisto si - o reforma­tori pire vrjamako, a te vo naj godova, askal si vo khančešći, bibućarni, salonošći učhalin savi ćerel sa so kamel politikano šerutnipe raštrako.

 

Sar Turnen reaguin? Saveja reaguin? So si Tu-maro ačhadipe karing e fela?

Me vi kana ćheldem o fudbalo, a ćheldem les lačhe, sajkhevrajama ćheldem ande ekipa pale savi džangem kaj hasarela, andar godova kaj therdipe la­čhe aresimatengo ando ćhelipe savo či ažućarelpe si majguglo. Te o artisto naj pe rig katar e harnjarde thaj talalćićidine, čhulpe baro pučhipe pe lešći egzi­stencija thaj pe godova jal si vo artisto. Artistipe šaj te marelpe pale piri zor numa te si pe rig katar kola save si harnjarde thaj talalćićidine. Mungrri funkcija thaj kotor si te avav pe rig manušengo save silen gri­za, save si ando pharipe, save kamen maj lačhe, save rođen majlačhipe, save dićhen roš ande perspektiva, jal či dićhen, no či kamen te džungavenle. Godova si vorta funkcija katar o artisto. Bi godolesko, artisto či trajil.

 

Cefal mehanizmurja turnen nakhaven? Phare si te motholpe kaj si o Zorano Tairović numaj artsisto.

Po jekto than si o sićope, andar godova kaj bi lesko naštik te theras reperja andar save inkalas vare­save konkluzije thaj ćijaće gindurja po kasko fundo amen čhutasa e pučhimata. Gindiv kaj sasto trajo me sićilem. Majanglal studirisardem ortaće gođaverima-ta, palal godova artistikane gođaverimata, te tromav gajda te mothav kaj si godova numaj artistipe, a ande jekhutni vrjama sićilem o menadžmento thaj bućar-dem ande godova kotora. Gajda me ćerdam dićhipe pe jekh fenomento katar trin riga. Ande godova si in­

kalipe po pučhipe so me bućarav. Po ortako, ekono-mikano thaj artistikano nivelo dikhav jekhutne pe je-khutne sikadimata, majanglal kotor manušesko ande lumnja thaj o sistemo. Mungrri bući si te ćerav kasavi analiza ande savo rodav lačho than palo manuš ando sistemo, pe jekh rig, a pe aver rig si te ćerav modu­lo andar savo ćerasa varesave amalimašće čačimata. Gajda artistipe putrel nevé thana savenca o manuš šaj te inđarel pes, andar godova kaj e sistemurja aven pharimašće zurale thaj naj majcarra morbidne thaj destruktivne, no so sas ande nakhli vrjama, no von anen nevi ćija palo nakhavipc pharimatengo. Te na avas sikavne, askal avas mas palo baro bašaldo.

 

Turnen aromaren trujal sasti lumnja. Kozom go­dova ažutisarda Tumenđe te haćaren kova so ćerelpe ande late?

But si semno palo artisto te avel informišime, te džanel so ćerelpe ande lumnja thaj so si aktuelno pučhipe. Aktuelno phučipe si ande ađešći vrjama si geopolitikano pučhipe. Artisto savo či bućarel ande godova kotor si artisto savo si hasardo ando than thaj ande vrjama. Artistikani praksa musaj te reaguil an­dar kava kotor. Te avel kontra

Ćeras jekh bilačhi ideja palo artistipe savi si ka­tar gavesko tipo. Pe aver rig but si semno te ačhavas thaj arakhas vertikala, phuvjako kotor andar savo inkljam, odolaći kaj andar godova kotor crdenpe sa e estetikane thaj etikane postulaturja savenca ande lumnja sikavas majanglal artistipe, a prdal godova vi jekh entiteto. But semno si te o artisto pulsiril ando piro trujalipe savo si avrjal lesko teljarimasko inka-lipe thaj bijandimasko phuvjako kotor, thaj te ando aver trujalipe rodel khetanimašće thaj averčhande parametrurja godolenca save sile ando piro trujalipe.

Pe godova fundo, pe intuicija thaj džanglipe, trubul te ćerel dićhipe thaj te vorta čhul o pučhipe - so si vo kana dićhelpe pe vareso aver thaj so si e manuša andar lesko trujalipe kana dićhelpe pe vareso aver.

 

Kozom si semno palo artisto te sile interakcija thaj interkulturalnost?

Interkulturalnost si dićhipe pe liparde parame­trurja. Majanglal, či tromal te daravel pes katar ni jekh kotor turnare kulturako. Godova si interakcija. Numaj, te turnen bistren pe tumari kultura thaj me­chen te vareko aver gindisarel pale tumari kultura, askal tumari kultura avelas učhardi katar maj bare kulture thaj gajda korkorro pešće ramosarela meri-masko krisipe.

 

Kozom turnen šaj te pheren pire rodimata ando kotor sar kaj si đilabipe, piltaripe, kompozicija, dra-mosko thajj filmo sko artistipe? Kozom godova lel ka­tar tumende, a kozom ažutisarel tumenđe te situmen piro vaste sko ramosaripe, piro dićhipe? Gajda amen šaj mothas kaj o Zorano Tairović si artisto savo či pindžarel e agorimata?

Pala varesavo vrjamako kotor, kana hasaren go­dova haćaripe kaj san numaj piltari. jal numa lilvarno, thaj kana haćaren kaj si kreacija sa, thaj kana godole parametrujenca aven zurale te len kotor ande godoja avantura, te len kotor ando nevo sićope, andar go­dova kaj musaj te theren džanglipe pale muzika, tetrologija, filmo, aska šaj te den andre ando jekh kompa­tibilno sistemo barvalimatengo e lumnjava, andar godova kaj e mul­timedija si ađes kotor katar amaro sajekh ađesutnipe. Po agor agore-sko, ades butipe manušengo dićhel muzika, či ašunel la, spoto dija an­dre pe bare vudara ande sa e artisti-mata. Numaj, multimedija sugerišil godova fuzionistikano koncepto savo therelpe andar o kulturalosko arlipe, andar godova kaj si fuzija kul-turengo phangli averčhande globalošće khuvdima-tenca, sar kaj si Facebook thaj Youtube. Interkultu­ralnost čhuta sar trubulipe godoja fuzija katar e pilta. ašunipe, miškope, alava.

 

Mothas pale godova so si truhulimasko sar ha-ćarasasmen ando kasavo interku/tura/iteto. Kozom si voj semni pale Tumende thaj kozom inspirisarda Turnen e filiozofija te aves, a na te situt? Kozom voj anda te Tumara alav avel but pindžardo pe amari thaj lumnjaći scena? Si thaj kozom si e Evropa thaj lumnja gatisarde pala godova barvalimasko siste­mo?

Sa godova so džike bidumutni vrjama naštisarda te nakhavelpe, ađes si oficijelno sistemo barvalima-tengo. Amen džike bidumutni vrjama ćerdam svato pale nomadurja sar eksteritorijalno them, ađes, pan-džvardeš brša katar godoja vrjama, nomadikanipe avilo oficijalno standardo saste lumnjako. Lumnja avili nomadikani lumnja. Godova si angluno kotor. Elitaće instruktorja palo nomadikanipe si e Rroma, godova trubul te inkalelpe, andar godova kaj khote garavelpe inkalipe po dujto kotor pučhimasko katar aven godova nukleuso. Von avel andar o genotipo. Mungrre bijandimatarja gajda sićilema. Džanen, go­dova s jekhutno interkulturalno principo savo mun­grre bijandimatarja pindžardine, no či akhardine les gajda, no akhardine les sintagmava te aves, a na te situt. Gajda amen dikhlam e manuša. Koja teza pale interkulturalnost savi haravel sajekh pučhipe, si in-tekulturalnost savi dićhelpc ando čačipe thaj relacija karing devlikanipe. Godoja interkultura ande savi manuš si maškar lumnjako, lenđe del šajipe te tro-male gođako thaj bi bilačhe dićhimatengo, stereoti-purjengo teljarcl te nakhavel pharipe. Andar godova e Rroma si putardo them. Von najlen ande peste stig­ma, no stigma sas pale lende, andar godova si inte-raktivo kotor, savo ni ađes či haćaras mišto thaj sar trubul.

 

Turnen but droma mothon turnare majterme ko-legurjende, sar vi e kulturaće manušende thaj ama-limašće institucijede pe sa e niveluja, kaj amen sam bahtalo them, them savo džanel te jertol. Kozom si ades privilegija te situt godova barvalipe te des, te jertos mudarimatarnende thaj sa e kolende save Une pešće orto te krisaren. Kozom si pe godova them te kulturaće thaj themešće del barvalimasko sistemo, bidžungalimasko sistemo, savo si maj but no trubi i -masko ande kaja vrjama kana najamen kamipe palo svato?

Musaj te mothav kaj e sistemurja arlisardinepe, etikane thaj estetikane forme arlisardinepe, a e Rro­ma sajekhvrjamako saslen jekhutno principo. Rroma si jekh them bare ilesa, savo achilo prdal o dumutni-pe thaj či arlisarda piro principo. Po agor agoreko, ađes situmen jekh sistemo bilačhe selekcijako, ande savo si hohavipe thaj hohavne buća fundo politikane dogmako, a sa godova so si bilčahe, negativno avilo fundo ande praksa thaj ande politkane buća thaj si­tumen jekh them, savo ačhel pe sa gadava. Numaj, vo si politikane adaptivno, andar godova kaj džanen sa e godole fenomenurja, no nisar či kandavisarda len. Godova si ando fundo inkalimasko po pučhipe sostar si o rromano them interkulturalosko thaj so-star si vo nomadikano instruktori, elitako instruktori ande Evropa thaj lumnja - andar godova kaj ando piro alavari najle materijalno koncepto barvalima-tengo. Kana si ando pučhipe nakhavipc pharimasko, trubul te mothol pes kaj e Rroma si jekhutno them savo sile pire pharimata pe teritorija saste lumnjako, a na numa ande jekh regionosko kotor, thaj nisar pire pharimata či chuta ando maškar, a te godova ćerda, askal vo therelas aver politikano konteksto. Aver sas godola save lešće pharimata čhutine sar pharimata, jal čhudine sar pharimata. Numaj, them savo egzisti-ril thaj či daravelpe katar ni jekh reprekusija, si them savo sile zor te araćhel piro manušikanipe thaj pa-ćivalipe. Khote si lesko averčhandipe thaj lesko ko-losalosko zuralipe thaj andar godova vo šaj te jertol mudarimatarnende, a na andar godova kaj si godova varesavi supermensko thaj rromane themesko.

Godova si Tumari inspiracija thaj ažutil godova Tumcnđe te komunicirin Evropava thaj lumnjava?

Pe varesavo nivelo godova si mungrri inspiraci­ja. No kana mothas pale Rroma, amen šaj te mothas palo jekh opašipe katar e manušikani egzistencija, a godova si artistipe thaj e kultura. Rroma si integra­tivno them, them savo fundosarda evropako kultura-ko than thaj gindo. A kana mothas palo dumutnipe destrukcijako thaj marimatengo, godova them sas numa šeho kolengo save či gindisardine pe kultura. Sile milionurja ramosarimatengo pe godoja tema, a pe aver rig, carra manuša mothol e godoja tema. Rro­mano them si them savo si pale jekh konstruktivna analitikani studija katar e lumnja, a sa aver si ande jekh koncepcija savi šaj te rodel vi e destrukcija.

Turnen sen multimedijalosko artisto savo komu-niciril 21. šelbršutnimava, sar vi pire themeja. Si o džalipe anglal vrjama trušul savo šaj te inđaren arti-sturja sar kaj sen Turnen?

Artisto musaj te bućarel ando piro korkorripe, no čhulpe o pučhipe si godova korkorripe, jal si godova jekh averčhandi mezura andar savi artisto, jal ma­nuš egzistiril. Gajda me či haćarav mungrri bući thaj mungrri korkoroizolacija sar hodanipe thaj mukhlu-ipe lumnjatar. Vorta haćarav kaj so me avav majdur katar mungrro them, ande mungrre bućarimata me sem sa maj paše leste, thaj iri sardo.

 

 

Petar Miler